Kako se je začela moja fotografska zgodba? Svoj prvi fotoaparat sem si kupila iz denarja, ki sem ga privarčevala od daril pri svojih 14 letih. Od takrat me je želja po fotografiranju vodila k spoznavanju tehnik in metod. Fotografija in oblikovanje sta bila tudi predmeta mojega študija na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem sem se še dodatno izobraževala na Danskem, v prestolnici oblikovanja in dizajna – Kobenhavn. Ko sem prišla domov, sem si uredila svoj butični studio in začela odkrivati studijsko fotografijo. Izredno sem vesela, da lahko delam to kar me veseli in sem odkrila svoje poslanstvo. Zakaj imam tako rada fotografijo, še posebej fotografiranje nosečnic in družinsko fotografiranje? Zelo pomembno se mi zdi, da imamo ujete trenutke našega življenja iz različnih obdobij, da se jih čez čas lahko spominjamo in jih pokažemo naslednjih generacijam. Ko sem brskala po naših družinskih albumih, nisem našla nobene fotografije moje mami, ko je bila noseča z menoj ali mojim bratom. Ta spomin bi mi danes veliko pomenil. Zdi se mi dragoceno, da imamo spomine na tiste trenutke, tista obdobja odraščanja, da se lahko spominjamo začetkov naše zgodbe. Verjamem v to, da imajo z leti spomini večjo vrednost. To, kar bo danes fotografija zate, bo čez čas postal spomin za vaju, za vas. Spomini so za vse, za zmeraj!